Propionska acidemija
Propionska acidemija (PA) je organska acidurija, ki jo povzroča zmanjšana aktivnost proprionil-CoA karboksilaze in jo zaznamujejo življenje ogrožajoče epizode presnovnega iztirjenja, nevrološke motnje ter kardiomiopatija.
Angl.: Propionic acidemia
Mednarodna okrajšava: PA
Koda bolezni: ORPHA: 35, ICD-10: E71.1, OMIM: 606054
Povzetek podatkov o bolezni
Epidemiologija
Prevalenca je ocenjena na 1 na 100.000 živorojenih, pogostejša je v nekaterih državah Savdske Arabije.
Klinični opis bolezni
Propionska acidemija se lahko izrazi v več različnih oblikah: težka neonatalna oblika, intermitentna bolezen s poznim začetkom (late onset) ter kronična progresivna bolezen. Pri težki neonatalni obliki bolezni pride do presnovne intoksikacije (težave pri hranjenju, bruhanje, motnje zaznavanja) ter pancitopenije, ki se razvije več ur do tednov po rojstvu. Pri bolezni z intermitentnim poznim potekom se bolezen izrazi po 1. letu življenja z epizodami presnovnega iztirjenja ob katabolnem stresu (vročina, bruhanje, poškodbe). Bolezen se lahko izrazi tudi kot akutna nevrološka kriza, ki po presnovnem iztirjenju vodi v distonijo, rigidnost, horeoatetozo ter mentalni upad (zaradi infarkta bazalnih ganglijev). Pri kronični progresivni obliki se bolezen izrazi z nizko rastjo, kroničnim bruhanjem, psihomotoričnim razvojnim zaostankom, hipotonijo, krči ter gibalnimi motnjami. Kognitivni primanjkljaj, nevropatija očesnega živca, kardiomiopatija, sindrom dolge QT dobe, pankreatitis, dermatitis ter imunske motnje so znani zapleti bolezni.
Etiologija
PA povzročajo mutacije v genu PCCA (13q32) ali PCCB (3q21-q22), ki kodirata α- in β-podenoto encima proprionil-CoA karboksilaze. Zaradi pomanjkanja encima se ne razgrajujejo ustrezno aminokisline valin, izolevcin, metionin in treonin, v telesu se kopiči propionat in njegovi presnovki.
Diagnostične metode
Razširjeno presejanje novorojencev zazna PA z detekcijo povišane ravni propionil karnitina. Simptomi in znaki v primeru presnovnega iztirjenja so acidoza, ketoza, povečana anionska vrzel ter povišana raven laktata, glicina, amonijaka, skupaj s hipoglikemijo in citopenijami. Analiza urina s kromatografijo z masno spektrometrijo pokaže značilen vzorec 3-hidroksi propionata, metil citrata, propionilglicina ter propionilkarnitina, ki je prisoten tudi med presnovnimi iztirjenji. Potrditvena diagnostika je z analizo encimske aktivnosti ali z molekularno analizo PCCA ali PCCB gena.
Diferencialna diagnoza
Diferencialne diagnoze vključujejo sepso novorojenčka, druge razvejano-verižne acidurije, stenozo pilorusa ter preostale vzroke acidoze s povišano anionsko vrzeljo. Pri kronični obliki v obdobju dojenčka lahko ne napredovanje na telesni teži, kronično bruhanje ter nevtropenija posnemajo težave ob alergiji na kravje mleko, celiakijo ali imunske pomanjkljivosti.
Genetika in genetsko svetovanje
Dedovanje je avtosomno recesivno. Prenatalna diagnoza je možna preko meritve propionil karnitina, metil citrata in 3-hidroksi propionata v amnijski tekočini oz. z analizo encimske aktivnosti, prav tako pa preko molekularne analize gena pri družinah z znano bolezensko spremembo gena.
Obravnava in zdravljenje
Zdravljenje uvedemo že pred dokončno potrditvijo diagnoze. Zaustavitev katabolizma brez vnosa beljakovin ter zagotovitev zadostnega kaloričnega kritja iz nebeljakovinskih virov v obliki parenteralne infuzije je osnova za obvladovanje presnovne krize. Povišan nivo amonijaka zdravimo z natrijevim benzoatom, karbamil glutamatom ali s pomočjo hemodialize. Dietetsko zdravljenje, predvsem omejitev vnosa beljakovin, je osnova za dolgoročno zdravljenje bolnikov s PA. Potrebno je spremljati rast in razvoj. Ob detoksifikaciji lahko ugodno vplivajo dodatki L-karnitina. Izogibanje presnovnem iztirjenju ter takojšnje zdravljenje epizod poslabšanj lahko vpliva na boljši kognitivni izhod bolezni.
Prognoza
Zgodnje odkrivanje in zdravljenje vodi v zmanjšanje umrljivosti v prvem letu življenja ter izboljša preživetje v zgodnjem otroštvu. Obolevnost v smislu kognitivnega primanjkljaja pa ostaja kljub temu velika. Poskuša se ugotoviti, ali bi transplantacija jeter zgodaj v otroštvu izboljšala prognozo bolezni, glede tega izsledki študij še niso dokončni.
Društva bolnikov
V Sloveniji ni društva, ki bi vključevalo bolnike s to boleznijo, se pa lahko organizirajo v okviru krovne organizacije bolnikov Združenja za redke bolezni Slovenije
Strokovni pregledMojca Žerjav Tanšek dr.med., oktober 2018
