Pomanjkanje karntin palmitoiltransferaze I
Pomanjkanje karnitin palmitoiltransferaze I (CPT-1A) je vrojena bolezen presnove, ki prizadene mitohondrijsko oksidacijo dolgoverižnih maščobnih kislin (LCFA) v jetrih ter ledvicah in se klinično kaže kot ponavljajoče epizode hipoketotične hipoglikemije, ki jih sproži stradanje, ob tem pa je močno povečano tveganje za jetrno odpoved.
Angl.: Carnitine palmitoyltransferase 1A
Mednarodna okrajšava: CPT 1
Koda bolezni: ORPHA: 156
Povzetek podatkov o bolezni
Epidemiologija
Od opisa bolezni leta 1981 je bilo opisanih manj kot 50 primerov te bolezni z ocenjeno prevalenco 1/500.000.
Klinični opis bolezni
Pomanjkanje CPT-1A se izrazi po rojstvom do 18. meseca starosti s ponavljajočimi epizodami hipoketotične hipoglikemije, ki je lahko različno težka. Epizode običajno sproži stradanje ali okužba in lahko povzročijo pomembne nevrološke posledice. Bolniki s pomanjkanjem CPT-1A imajo lahko tudi hepatično encefalopatijo z izgubo zavesti, krči, komo, lahko utrpijo celo nenadno smrt. Obstaja tveganje za akutno odpoved jeter. Bolniki s hudim pomanjkanjem CPT-1A imajo lahko tudi ledvično tubularno acidozo.
Etiologija
Pomanjkanje CPT-1A je posledica mutacije gena CPT1A, ki kodira jetrno izo-obliko encima CPT1, ki se nahaja na zunanji mitohondrijski membrani in katerega delovanje je konjugacija dolgoverižnih maščobnih kislin do karnitina. To omogoča prenos dolgoverižnih maščobnih kislin iz citosola v mitohondrije, kjer nato poteče oksidacija. CPT1 encim ima tri izo-oblike s tkivno specifično ekspresijo in so kodirane z različnimi geni: ‘L’ izo-obliko, ki je izražena v jetrih in ledvicah in jo kodira gen CPT1A (11q13), ‘M’ izo-obliko, ki se sintetizira v skeletnih in srčni mišici ter jo kodira gen CPT1B (22qter), in še možgansko izo-obliko, ki se izraža v možganih in jo kodira gen CPT1C (19q13).
Dolgoverižne maščobne kisline iz hrane in podkožnega maščevja se ne razgrajujejo, kar vodi v pomanjkanje energije v srčni in skeletni mišici in jetrih ter posledično okvaro teh organov. Okrnjen je tudi nastanek ketonov, ki so pomembni za energetsko preskrbo v času stradanja oz. v nočnem času brez obrokov.
Kliničnih opisov bolezni zaradi pomanjkanja mišične ali možganske izo-oblike encima ni. Genetska varianta CPT1A (ki rezultira v spremembi beljakovine p.P479L) je zelo pogosta pri posameznikih, ki izvirajo iz etničnih skupin Inuitov iz Aljaske in Grenlandije ter nekaterih kanadskih indijanskih staroselcev. Pomen te genetske variante ni še povsem znan in tveganje za razvoj težje oblike bolezni pri tej bolezenski različici gena ni jasno.
Diagnostične metode
Med presnovno krizo v laboratorijskih izvidih vidimo hipoglikemijo, povišane vrednosti karnitina ter jetrnih transaminaz ter blago hiperamoniemijo. Analiza urina pokaže nenavadno nizke nivoje ketonov ter srednjeverižno dikarboksilno acidurijo. Ko je bolnik brez težav, je celokupni prosti karnitin še vedno lahko visok, drugi testi presnove pa ne kažejo odstopov od normale. Molekularno genetsko testiranje in/ali dokaz zmanjšane encimske aktivnosti CPT-1A v jetrih, limfocitih in kulturi fibroblastov potrdijo diagnozo.
Diferencialna diagnoza
Diferencialne diagnoze vključujejo motnje presnove maščobnih kislin in ketogeneze, kot so pomanjkanje srednjeverižne acil-CoA dehidrogenzae (MCADD), druge motnje oksidacije dolgoverižnih maščobnih kislin kot npr. pomanjkanje karnitin palmitoiltransferaze 2 ali Reyev sindrom.
Genetika in genetsko svetovanje
Dedovanje bolezni je avtosomno recesivno. Genetsko svetovanje je na voljo staršem, ki imajo otroka s to boleznijo, saj obstaja 25% tveganje za dedovanje vzročne mutacije pri sorojencih. Predrojstvena diagnoza je možna pri znanih vzročnih spremembah gena CPT1A v družini.
Obravnava in zdravljenje
Zdravljenje je usmerjeno predvsem v izogibanje stradanju. Možna je uvedba hranjenja preko noči s surovim koruznim škrobom, kar je potrebno zlasti v otroštvu. Dodatno je uvedena dieta z nizko vsebnostjo maščob z dodatkom srednje-verižnih trigliceridov, ki se v mitohondrijih presnavljajo neodvisno od karnitinskega ciklusa. Potrebo je redno spremljanje vrednosti jetrnih transaminaz.
Prognoza
Ob pravočasnem zdravljenju je prognoza dobra, nevrološke posledice zaradi ponavljajočih epizod hipoglikemij je možno preprečiti.
Društva bolnikov
V Sloveniji ni društva, ki bi vključevalo bolnike s to boleznijo, se pa lahko organizirajo v okviru krovne organizacije bolnikov Združenja za redke bolezni Slovenije
Strokovni pregledMojca Žerjav Tanšek dr.med., oktober 2018
