Pomanjkanje beta-ketotiolaze
Pomanjkanje beta-ketotiolaze (T2) je redka organska acidurija, ki vpliva na presnovo ketonskih teles ter katabolizem aminokisline izolevcina. Klinični potek se kaže kot intermitentne epizode ketoacidoze, bruhanja, težkega dihanja, tahipneje, hipotonije, zaspanosti in kome. Bolezen se izrazi v obdobju dojenčka ali malčka in običajno do pubertete izzveni.
Angl.: Beta-ketothiolase deficiency
Mednarodna okrajšava: T2
Koda bolezni: ORPHA: 134
Povzetek podatkov o bolezni
Epidemiologija
Prevalenca ob rojstvu je glede na programe presejanja novorojencev 1 na 137.120 v Avstraliji in 1 na 232.000 v ZDA.
Klinični opis bolezni
Novorojenčki so ob rojstvu navadno zdravega izgleda, bolezenski znaki se običajno izrazijo med 5. in 24. mesecem starosti. Začetna klinična slika bolezni je najpogosteje v obliki krize s ketoacidozo, ki jo navadno sprožijo stres, stradanje, povečan vnos beljakovin, akutna okužba ali druga akutna bolezen. Vonj po zrelem sadju ali acetonski zadah je pogost znak ketoacidoze. Epizode so povezane z bruhanjem, oteženim dihanjem, zaspanostjo ter stopnjevano motnjo zavesti, ki lahko vodi v komo in brez zdravljenja v smrt. Po težkih krizah ketoacidoze so pogoste tudi trajne nevrološke posledice (npr. razvojni zaostanek). Redko se bolezen kaže z znaki progresivne metabolne enefalopatije (hipotonija, dizartrija, horea, razvojni zaostanek). Pojav razvojnega zaostanka ali nevroloških znakov in simptomov pred pojavom prve krize s ketoacidozo je izjemno redek. Pogostnost pojavljanja epizod ketoacidoze se z leti zmanjša in do adolescence izzveni. Med posameznimi epizodami so bolniki pogosto brez simptomov.
Etiologija
Bolezen povzroča bolezensko spremenjen gen (opisanih je vsaj 50 različnih sprememb) za acetil-CoA acetiltransferazo 1 (ACAT1), ki se nahaja na kromosomu 11q22.3. Gen kodira encim ACAT1, ki ima zaradi genske napake zmanjšano ali odsotno aktivnost, zmanjša se razgradnja izolevcina in acetoacetil-CoA, kar okrni uporabo ketonskih teles in vodi v toksično akumulacijo acil-CoA estrov v telesu, ki nastajajo iz izolevcina.
Diagnostične metode
Večina bolnikov je klinično diagnosticiranih ob metabolni krizi z razvito metabolno acidozo ter ketozo, ko se opravi analiza organskih kislin v urinu (2-metil-3-hidroksibutirat je najzanesljivejši marker, prisotna sta še 2- metilacetoacetat ter tiglilglicin) ali analiza acilkarnitinov, ki je značilna za diagnozo bolezni med presnovno krizo. Diagnozo naknadno potrdimo z analizo encimske aktivnosti na kulturi fibroblastov (zmanjšana aktivnost od kalija odvisne acetoacetil-CoA tiolaze) in/ali z molekularno genetskim testiranjem. S slikovno metodo CT možganov se lahko pokažejo okvare bazalnih ganglijev.
Programi presejanja novorojencev za to bolezen so na voljo v nekaterih državah ZDA, v Avstraliji in od leta 2018 tudi v Sloveniji.
Diferencialna diagnoza
Diferencialne diagnoze so sepsa, druge organske acidurije, drugi vzroki ketoacidoze ter bolezen kopičenja glikogena zaradi pomanjkanja encima glikogenske sintaze.
Genetika in genetsko svetovanje
Pomanjkanje T2 se deduje avtosomno recesivno, na voljo je genetsko svetovanje.
Predrojstveno testiranje je možno v družinah z znano vzročno mutacijo z genetsko analizo ali analizo encimske aktivnosti na kulturi celic pridobljenih z amniocentezo.
Obravnava in zdravljenje
Med ketoacidotično metabolno krizo je potrebna takojšnja parenteralna aplikacija glukozne raztopine z elektroliti. Bikarbonat (v začetku 1mmol/kg v 10 minutah, čemur sledi kontinuirana infuzija) se lahko uporabi za korekcijo acidoze. Dodatki karnitina so priporočeni. Dializa je učinkovita, vendar običajno ni potrebna. Bolniki s težjo motnjo zavesti ali hudo dispnejo lahko potrebujejo mehansko ventilacijo. Dolgoročno vodenje zajema izogibanje stradanju (ter parenteralno nadomeščanje glukoze v primeru vročine ali bruhanja) ter pri otrocih blago omejitev beljakovinskega vnosa (1,5-2g/kg/dan), izogibanje živil ali diete z visoko vsebnostjo maščob (ni primerna ketogena dieta) ter nadomeščanje L-karnitina v primeru pomanjkanja.
Prognoza
Prognoza je običajno dobra, če je bolezen odkrita zgodaj in ustrezno vodena, tako da ne pride do nastopa kriz s ketoacidozo.
Društva bolnikov
V Sloveniji ni društva, ki bi vključevalo bolnike s to boleznijo, se pa lahko organizirajo v okviru krovne organizacije bolnikov Združenja za redke bolezni Slovenije
OAA (Organic Acidemia Association) kot del NORD – National Organization for Rare Disorders v Združenih državah Amerike
Mojca Žerjav Tanšek dr.med., oktober 2018
