Prirojene presnovne bolezni

Fenilketonurija

Fenilketonurija je najpogostejša prirojena napaka presnove aminokislin. Če bolezen ni ustrezno zdravljena, povzroči blago do težko mentalno manjrazvitost.

Angl.: Phenylketonuria

Mednarodna okrajšava: PKU

Koda bolezni: ORPHA: 716

Različice bolezni

Povzetek podatkov o bolezni

Epidemiologija

Razširjenost PKU kaže precejšnje geografske razlike. Ocenjuje se, da ima bolezen v Evropi približno 1/10.000 živorojenih otrok. V nekaterih državah je pogostnost višja (Irska, Italija). Razširjenost je še posebej velika v Turčiji z 1/4.000 živorojenih. Fenilketonurija je zelo redka na Finskem, v Afriki in na Japonskem. Splošna prevalenca je tako ocenjena na 1 – 5/10.000.

Klinični opis bolezni

Če diagnoza ni postavljena pri novorojencu, se simptomi razvijejo v nekaj mesecih po rojstvu z blago ali pa izrazito težko bolezensko sliko. Dojenček vse bolj zaostaja v razvoju in ne kaže razvojnega napredka, slabše raste v dolžino in v obsegu glavice (mikrocefalija). Lahko se pojavijo epileptični napadi, tremor, kožne spremembe, otrok pogosteje bruha in ima poseben vonj. Nezdravljeni otroci s fenilketonurijo imajo pozneje umsko manjrazvitost, vedenjske motnje (hiperaktivnost) in gibalne motnje. Bolniki imajo zaradi pomanjkanja aminokisline tirozina (ki v telesu nastaja iz fenilalanina), pogosto svetlejšo barvo kože in las. Najpogostejša oblika bolezni je znana kot klasična fenilketonurija, za katero so značilne vse opisane težave in znaki bolezni in vrednosti fenilalanina v krvi pri bolnikih presežejo 1.200 mikromol/l. Pri blagi obliki fenilketonurije (blaga PKU) je fenilalanin nižji v območju med 1200 in 600 mikromol/l. Pri najblažji obliki bolezni, ki jo poimenujemo blaga hiperfenilalaninemija, vrednost fenilalanina v krvi tudi brez zdravljenja ne preseže 600 mikromol/l (blaga HPA ali ne-PKU HPA). Pri podskupini bolnikov z blago obliko bolezni je bila ugotovljena odzivnost na zdravljenje s tetrahidrobiopterinom (BH4), ki je kofaktor encima fenilalaninske hidroksilaze. To obliko bolezni imenujemo BH4-odzivna hiperfenilalaninemija.

Etiologija

PKU povzroča širok spekter genetskih bolezenskih različic (mutacij) v genu PAH (12q22-q24.2), ki kodira encim fenilalaninsko hidroksilazo. Pogostnost posameznih mutacij se razlikuje med različnimi etničnimi skupinami. Zelo nizka ali odsotna aktivnosti encima fenilalaninske hidroksilaze je vzrok za bolezenske znake, ki jih povzroči kopičenja toksičnega fenilalanina v krvi in predvsem v možganih. Povišana vrednost fenilalanina v krvi je v redkih primerih lahko tudi posledica motnje v presnovi kofaktorja BH4 (pomanjkanje BH4).

Diagnostične metode

Diagnoza bolezni je najpogosteje ugotovljena s programom presejanja zdravih novorojenčkov po rojstvu.

Diferencialna diagnoza

PKU je potrebno razlikovati od pomanjkanja BH4, saj se zdravljenje pomembno razlikuje.

Genetika in genetsko svetovanje

Bolezen se dedno prenaša avtosomno recesivno. Pomembno je, da se družinam z ugotovljeno diagnozo PKU zagotoviti genetsko svetovanje.

Obravnava in zdravljenje

Osnova zdravljenja je dieta z nizko vsebnostjo fenilalanina in dodatki preparata aminokislin brez fenilalanina pri vseh oblikah bolezni, kjer fenilalanin v krvi preseže priporočene vrednosti. Priporočeno je, da bolniki vzdržujejo v krvi vrednost fenilalanina med 120 in 360 mikromol/l v otroštvu, kasneje pa naj vrednosti fenilalanina ne bi presegle 600 mikromol/l. Vendar pa ni splošnega soglasja o najustreznejši ravni fenilalanina glede na starost bolnikov, tako da se priporočila nekoliko razlikujejo od države do države.

Zelo pomembno je, da bolnice s PKU med nosečnostjo z nizko beljakovinsko dieto in aminokislinskimi dodatki vzdržujejo vso nosečnost nizke vrednosti fenilalanina v krvi, sicer visoke vrednosti fenilalanina okvarijo otroka v maternici maternalna PKU).

Prognoza

Prognoza je odvisna predvsem od zgodnje diagnoze in ustreznega zdravljenja.

V podatkovni bazi vrojenih presnovnih bolezni UKCL-Pediatrične klinike je bilo v začetku leta 2018 skupno 164 bolnikov s fenilketonurijo.

Dodatne informacije o bolezni

Strokovni članki

Društva bolnikov

Strokovni pregled

Mojca Žerjav Tanšek dr.med., april 2018